REVOLUCIJA MIROLJUBNEGA POLJEDELSTVA
Vaško poljedelstvo se je v zadnjih 50-ih letih spremenilo v nasilno agrarno
industrijo. Ni nasilna samo do milijard govedi, svinj in kokoši, ki jih redi v
barbarskih pogojih v hlevih za masovno živinorejo in jih muèi na neskonènih
transportih živali in kolje ob oglušujoèih krikih prestrašenih žrtev; nasilna
je tudi do narave in pokrajine, ki jo maltretira z veè kot 3 milijarde tonami
umetnih gnojil in 31.000 tonami herbicidov letno. Njive so izlužene;
monokulture so unièile lepoto pokrajine; oblaki amonijaka od poplave gnojnice,
ki se je zlivala na polja, so se spremenili v kisli dež. Kot nasprotno gibanje
je nastalo »ekološko poljedelstvo«, ki hoèe živali rediti »njihovi vrsti
primerno«, poljšèine pa vzgajati »ekološko«. Vendar kmetija še velja za
"ekološko", èetudi uporablja do 20 % ali celo do 30 % kemijska sredstva. Zato
se danes tudi "ekološko poljedelstvo" sreèuje s podobnimi nepremostljivimi
ekološkimi problemi vseh vrst prav tako kot konvencionalno, èeprav seveda v
manjši meri.
KVALITETA HRANE NAS SILI, DA RAZMIŠLJAMO O NJENEM POREKLU IN NAÈINU PROIZVODNJE
Leta in leta se je potrošnikom sistematsko tajilo, in to ne samo v
industrijskih državah, da so izpostavljeni velikemu poskusu z riziènimi živili,
ki so obremenjena s pesticidi in strupi proti glivicam ter plesnim. Ti poskusi
niso prinesli prièakovanih rezultatov, ker npr. dioxin še vedno najdejo v
mesnih proizvodih, hormone v turbo teletih in BSE v mesu, pa vendar se ne
razmišlja, da bi prenehali s temi poskusi. Nasprotno, smelo se gre naprej ne
oziraje se na možne posledice. Kaj je mišljeno, ko slišimo, da so živila
podvržena industrijskim poskusom, t.i. »postopkom plemenitenja«? Da bi jajca za
zajtrk bila prave rumene barve, kokošim v hrano primešajo primerno barvo - kot
jo ima rumenjak. Rožnata barva lososa je proizvod kemikov v živilstvu.
Testeninam dodajo sredstva za penjenje, da bi se špageti hitreje skuhali. Vonj
breskve v jogurtu je narejen iz glivic, plesni in bakterij. Pogosto odpadki
postanejo osnovna surovina za industrijsko hrano. Tako imenovana beljakovinska
pogaèa, ki ostane pri predelavi pišèanèjega mesa, se obdela z natronsko
raztopino in pristane v konzervah džuveèa kot hranilna sestavina. Posebna
specialiteta je koktajl z morskimi sadeži, v katerega se vmeša odpadke
ribolova, aromatizira in stisne v oblike škampov ali lignjev. Torej niso samo
jasli za rejo živali postale »kante za smeti družbe blagostanja«, zdaj so to
tudi že sklede za èloveško hrano.
BOLEZNI ŽIVALI NAM KAŽEJO KATASTROFO Z ŽIVILI
V zaèetku leta 2001 je pošast BSE – kravja norost - pokazala vrhunec
obsežnega škandala z živili širom po svetu. Kdor se je odvrnil od govedine, je
moral ugotoviti, da ne more jesti niti svinjine, ker so celim krdelom dajali
antibiotike. Nekateri strokovnjaki imajo antibiotike v hrani za vsaj tako
nevarne kot prione BSE-ja. A kdor bi rad »prešel« na ribe, bo iz aktualne
študije EU izvedel, da so ribe iz Severnega in Baltskega morja onesnažene z
dioxinom – niè èudnega ob znani zastrupitvi morja. Torej bomo raje posegli po
domaèih krapih in postrvih? To bi šlo, èe jih ne bi hranili s pripadniki
njihove vrste, predelanimi v ribjo moko. Ostane še perutnina, toda ptièja gripa
je tudi njo postavila pod vprašaj. Podobno velja za ovce in svinje. Zaèarani
krog se torej zapira. Zaradi teh težav so ljudje zaèeli tekati za etiketami,
kot so »bio« in »eko«. V najnovejšem èasu je postalo jasno, da niti »bio
govedina« v Evropi ni varna. Biološki kmetje s t.i. zdravo domaèo hrano so
morali prav tako priznati, da so njihove krave zbolele za BSE v hlevih za
masovno rejo, kar spet pomeni, da niso boljši od konvencionalnih kmetov.
Maloštevilni potrošniki vedo, da smejo »eko« in »bio« kmetje poleg svojih
pitanih živali dokupiti živali, pitane na konvencionalen naèin – do 10 % govedi
in do 20% svinj. To velja tudi za tako imenovano eko zelenjavo. Po nekaj letih
so strokovnjaki ugotovili, da neuporaba pesticidov in herbicidov ne spremeni
kvalitete, èe polja in travniki pridejo v stik s hlevskim gnojem in gnojnico. V
njima se lahko nahajajo prioni BSE, ki povzroèajo bolezen norih krav. Reèemo
lahko, da je kupec lahko siguren, da je krompir in korenèek, solata in
paradižnik zares brez povzroèitelja BSE le tam, kjer ne gojijo živali za
izkorišèanje in kjer na polja ne pride hlevski gnoj.
MIROLJUBNO POLJEDELSTVO KAŽE POT IZ KATASTROFE Z ŽIVILI
Ko so pred 17 leti na robu Spessarta – Nemèija zaèeli s poljedelstvom brez reje
živali za izkorišèanje, so to v prvi vrsti delali iz ljubezni do živali, ki jih
niso hoteli klati. Samo nekaj jih je slutilo, da bo to tudi iz ljubezni do
ljudi: da bo miroljubno pridelovanje žitaric, zelenjave in sadja postalo
osrednja toèka v proizvodnji živil. Danes tako pomembnih besed »brez BSE« in
»brez dioxina« takrat še nihèe ne bi razumel. Danes gre prav za te oznake
kvalitete, ki jih lahko uporabimo za plodove teh polj, ne samo kot »eko kmetje
in predelovalci«, ampak da jamèimo za proizvode zahvaljujoè preroškemu Duhu, ki
nas je pripeljal na to pot. To je pot do zdravih živil za novo dobo, v kateri
se klanje živali zmanjšuje ter nekega dne povsem konèa, kar je že prerokoval
univerzalni genij na zahodu, Leonardo da Vinci: »Prišel bo èas, ko bodo ljudje
na ubijanje živali gledali prav tako kot na ubijanje ljudi.« Oskrunjen živalski
svet zdaj sili èloveštvo v ta preobrat.
ZEMLJA JE ŽIV ORGANIZEM IN ÈLOVEK MORA SPOŠTOVATI NJENE ZAKONITOSTI
Tla so velik živ organizem. Tako kot èlovek po opravljenem delu potrebuje
poèitek, se morajo po aktivni fazi rodnosti spoèiti tudi tla. Zato polja
obdelujemo po prastari metodi naših prednikov – s triletnim kolobarjenjem.
Njive se kmetijsko izkorišèajo samo dve leti zaporedoma, tretje leto ostanejo v
prahi (neobdelane) in zbirajo novo moè. V èasu prahe rastejo trave in rastline
kot npr. detelja in kamilica in pomagajo k naravni regeneraciji tal. Aktivne so
tudi milijarde najmanjših živih bitij. »Prebavljajo« les, listje ter slamo in
jih tako spreminjajo v humus, bogat s hranilnimi snovmi. Na ta naèin skrbijo za
zdrava in plodna tla. Na takšnih poljih v novi sezoni spet zrastejo dišeèi
plodovi, ki èudovito teknejo in skrbijo za zdravje duše in telesa.
Živali so naši prijatelji. Zato na posestvih miroljubnih kmetov skupaj z njimi
živijo konji, psi, maèke, gosi, race … v veliki družini. Toda ti ne redijo
živali zato, da bi jih zaklali in pojedli. Naša žitna polja, sadovnjaki in
vrtovi nam niso samo »proizvodni faktorji«, ampak živa bitja, s katerimi smo
vsakodnevno povezani – v miroljubnih mislih in s skrbeèim odnosom do darov
narave, od setve do žetve, pri pripravljanju in transportu proizvodov do
prodaje na naših stojnicah na tržnicah. Naši kupci obèutijo, da dobivajo visoko
vredna in popolnoma zdrava živila.
PEÈEMO ÈISTO NARAVO – KRUH IZ MLINA NA KAMNE
Zaène se že s pridelovanjem žita. To je pod stalnim nadzorom mlinarja, tako da
se požanje pri optimalni stopnji zrelosti. Takoj zatem žito skrbno preèistimo
in pazljivo sušimo, preden ga spravimo v silose. S hladnim noènim zrakom ga
ohladimo na manj kot 10 stopinj C in ga zraèimo do februarja. Tako brez
kemiènih dodatkov ostane brez glivic, plesni in žitnih žužkov. Skladišèe stalno
nadzorujemo s pomoèjo laboratorijskih preiskav.
Pred mletjem žito z »brušenjem« pripravimo za mlin, tako da odstranijo še
zadnje neèistoèe. Uporabljamo najmodernejše tehnike èišèenja žitaric, da bi
zagotovili absolutno èistoèo.
Nato ga »po starem obièaju naših prednikov« pazljivo meljemo v mlinu na kamne,
najveèjem v Evropi. Pri tem ostane dragocen žitni kalèek 100 % v moki; prav
tako velik je tudi delež aleuronskega sloja (rastlinskih beljakovin) z vsemi
vitalnimi snovmi. Encimi, ki jih vsebuje kalèek, so življenje v zrnu. Izzovejo
presnovo, pri peki pa proces vrenja. Kalèek vsebujejo tako naše moke iz celega
zrnja kot tudi bele moke za pecivo – prava posebnost: beli kruh z dragocenimi
snovmi žitnih kalèkov!
Iz te dragocene moke v 20 urah dozori naše naravno kislo testo. To je posebna
dragocenost: domaèe kislo testo, ki se dan za dnem na leta ohranja brez
dodajanja tartarata za kislo testo. To testo, skrbno obdelano v treh stopnjah,
ima tako kakovost okusa, kakršne ne bi mogli nikoli doseèi s pekovskimi
dodatki. V naši veliki kamniti krušni peèi se vsakodnevno speèe tisoèe hlebcev
kruha iz tega testa. Tekom let smo razvili asortiman kruha, ki mu ni para v
raznovrstnosti. Kmeèki kruh z zaèimbami in brez njih, kruh iz integralnega zrna
rži, iz pire ali ovsa, žemljice – bele ali èrne, polne ali lahke, primerne pri
alergijah in za dietno hrano.
NISO VSE MOKE ENAKE
Navadni industrijski moki pri mletju odstranijo dragoceni žitni kalèek in
površinske sloje žitnega zrna. Ta moka ima samo še snovi, ki jih vsebuje
moènato telo, v obliki škroba in beljakovin. Manjkajo vitamini, elementi v
sledeh, mineralne snovi, encimi in žitna olja iz živega kalèka. Tudi tako
imenovana »moka iz celega zrnja«, ki napolnjuje police supermarketov, se
najprej razstavi na svoje sestavne dele (kalèek, površinski sloj in moènato
telo). Tedaj se encimi kalèka dezaktivirajo s segrevanjem ali mehanièno. Nato
se sterilizirani kalèek spet doda moki, da bi se zadovoljilo zakonu o živilih,
po katerem mora moka iz integralnega zrnja vsebovati vse sestavne dele zrna –
mrtve ali žive. Takšna moka je samo pogojno sposobna naravnega procesa vrenja;
zaradi tega se je èlovek obrnil k uporabi vseh mogoèih pekovskih dodatkov. To
je drugaèe pri naši moki iz mlina na kamen – razlika je velika! V našem mlinu
zrno pazljivo meljemo, ne da bi predhodno odstranili kalèek. Ostane 100 % v
zmleti moki in prav tako tudi aleuronski sloj z vsemi njegovimi vitalnimi
snovmi.
NISO VSI KRUHI ENAKI
Naša rž in pšenica rasteta brez hlevskega gnoja in gnojnice, seveda pa tudi
brez pesticidov, herbicidov in fungicidov in sta polni vitalnih snovi in
elementov v sledeh. V mlinu na kamne se žito pazljivo melje, kot je bilo že
opisano: polnovredni kalèek z vitamini, elementi v sledeh, minerali in
aromatiènimi snovmi se za razliko od današnjih industrijskih mlinov ne
odstrani, ampak se v celoti obdrži in zato se lahko speèe kruh z naravnimi
encimi brez pekovskih kemièno-tehniènih dodatkov. Ve se, da kalèek vsebuje
encime lastne žitu, ki so dejanski »proizvajalci živil«. Povzroèijo proces
vrenja in rahlost kruha. Oni napravijo testo kislo pa tudi aromatiène snovi, ki
kasneje dajo kruhu njegov tipièni okus. Pekovski in genetsko tehnièni dodatki
so odveè pri takšni moki in mi jih ne uporabljamo. Kajti narava je najboljši
proizvajalec živil. Kruh, peèen na opisan naèin, je aromatièen, dolgo drži, je
zdrav za èloveški organizem in je zelo primeren za veèino ljudi z alergijami.
MIROLJUBNO POLJEDELSTVO JE PRED »EKO« IN »BIO« POLJEDELSTVOM
»Eko« in »bio« poljedelstvo še vedno uporabljata hlevski gnoj in gnojnico kot
gnojilo. To škoduje tlom in rastlinam, ki rastejo na njih. Zakaj? »Tla so
želodec rastline« (Aristotel). Kakor èloveški prebavni trakt, so tudi zdrava,
naravna zemljina tla naseljena s koristnimi bakterijami, tako imenovanimi
simbionti. V enem gramu zemlje je na milijarde mikroorganizmov. Kot je že
omenjeno, to življenje tal prebavlja odpadlo listje, les, slamo itd. in nastaja
najfinejši kompost, bogat hranljivih snovi. Da kemièna gnojila paralizirajo in
ubijajo ta najmanjša živa bitja, je dovolj znano. Premalo pozornosti pa se
posveèa temu, da tudi koncentrirana gnojnica poškoduje bakterije tal in jih
vrže iz ravnotežja. Dokler je nerazgrajena, praktièno vsebuje ves dušik, ki je
obstajal pri izloèanju iz živali. Dušik - predvsem nitrat urina – deluje
enako kot umetni nitrat umetnega gnojila. Gre direktno v krožni obtok rastline
in rastlino sili, da sprejme veè vode, kot bi to storila po naravi. Zaradi tega
postane žito, zelenjava itd. težje, toda iz tal veè ne prevzema elementov v
sledeh; rastlina torej osiromaši. To se pokaže v vodenem okusu, v veèji
nagnjenosti k boleznim in nižji hranljivi vrednosti za èloveka. Mi tla hranimo
s previdnim gnojenjem s èistimi naravnimi snovmi in minerali. Zdravje tal se
prenaša na rastline, na njihovo rast in odpornost, s tem pa koristi zdravju
èloveka. In ne pozabimo: nevarnost, da bi s hlevskim gnojem in gnojnico prišli
na polje prioni BSE, je vnaprej izkljuèena.
NAŠ PRINCIP JE VSE IZ ENE ROKE
Od pridelave preko predelave do prodaje, dobite vse iz prve roke – ta izredno
funkcionalen koncept je najboljša možna garancija za kupca.
S pomoèjo skrbne in stroge kontrole na vseh podroèjih lahko garantiramo, da se
izpolnijo norme za kvaliteto, ki jo opisujemo na prospektih, pa naj gre za
miroljuben odnos do polj, kako sejemo, negujemo in žanjemo ali za skrbno
pripravljanje nabranih plodov, žita, krompirja, èebule, korenèka itd. ali za
pripravo in predelavo, ki ohranja kvaliteto pri raznih vrstah dobrega kruha,
peciva, testenin in delikatesnih proizvodov ali za dnevno svežo ponudbo v
številnih trgovinah, na mnogih tržnicah in pri po pošti odposlanih svežih
pošiljkah. Koncept funkcionira že veè let. Videti je, da se pri prakristjanih
potrjuje, kar se je že veèkrat poskušalo, da namreè kupec dobi, kar so mu
obljubili na prospektu: poštene in miroljubne proizvode.
NAŠ CILJ JE HARMONIJA IN ENOST Z ŽIVLJENJEM NARAVE
Ko smo v preteklih letih zaèeli s pridelovanjem zelenjave in žitaric, so bile
takšne krilatice še neznane. Naši cilji so bili od samega zaèetka višje
zastavljeni. Veliko nam je do tega, da pridelamo zdrava živila v popolni
harmoniji z življenjem narave. Nikomur ne bo treba za to umreti – niti živalim
v hlevu in na travniku niti najmanjšim živim bitjem v zemlji. Zato ne pridejo v
poštev kemièna gnojila, pesticidi, hlevski gnoj in gnojnica. Gnojimo s èisto
naravnimi snovmi in minerali. Tla obdelujemo, kolikor se da previdno, v glavnem
z rahljanjem, delno tudi s plitvim oranjem. Menimo, da lahko za to vsakdo
prispeva svoj delež v interesu svojega zdravja in iz spoštovanja pravice do
življenja za živali, rastline in minerale, skratka celega planeta matere
zemlje, ki nam omogoèa materialno bivanje na njej.
MIROLJUBNO KMETIJSTVO IMA DUHOVNO OZADJE, KI NAM GOVORI, DA JE ZEMLJA ŽIV
ORGANIZEM S SVOJIMI ZAKONITOSTMI, PO KATERIH KOMUNICIRA Z VSEM, KAR JE NA NJEJ
Rastline za nas niso samo rezultat fotokemiènih procesov. So živa bitja.
Paradižniki, krompirji in valujoèe se žitno klasje imajo svojo lastno zavest, s
katero lahko komuniciramo.
Od nekdaj je znano, da sobne rastline reagirajo na èustva in misli svojega
lastnika. Da se cvetlice bojijo, kadar se jim agresivno približamo (npr. da bi
jih odrezali), so celo dokazali z merilnimi instrumenti. Pred nekoliko leti je
Japonec Maseru Emoto odkril, da tudi voda shranjuje in odraža naše misli in
besede – pa naj to zveni še tako neverjetno. Vodne kapljice, ki so zmrznile, so
napravile popolnoma razliène slike kristalov, odvisno od tega, kakšne misli ali
besede jim je èlovek poslal. Voda v posodi z napisi kot »hvala« ali »to bomo
skupaj naredili«, je tvorila izrazito lepe in skladne kristale. Voda v
steklenicah z negativnimi napisi ni dala niti približno tako lepo oblikovanih
kristalov. Nekaj podobnega kot z vodo je Japonec ugotovil tudi pri poskusu z
rižem: pozitivna èustva in misli so imela za rezultat ugodno aromatièno
fermentacijo zrna, medtem ko so agresivne besede izzvale procese gnitja. Ti
rezultati raziskav nazorno kažejo, kakšno moè imajo naše misli na okolico – ne
samo na ljudi okrog nas, ampak tudi na živali in rastline. Vse je energija:
rastline, s katerimi komuniciramo, prav tako kot naše misli in èustva; vsemu
fiziènemu ustreza duševno in duhovno. Kozmièni Duh, iz katerega je vse izšlo,
prežema vsak atom, vsako molekulo, vsak kamen in vsak mineral, vsako rastlino
in vsako žival. V tej zavesti smo se v notranjosti zaèeli povezovati s polji in
plodovi, ki se razvijajo. Prav tako pomembna je tudi komunikacija s tlemi, v
katerih je na milijarde najmanjših živih bitij, in povezanost z elementi, s
soncem in dežjem, z vroèino in mrazom, z vetrom in vsakovrstnimi vremenskimi
pogoji. Bolj kot nam uspe ponovna enost z naravo, toliko bogatejša postanejo
naša žitna polja, toliko bolj dišijo paradižniki, toliko bolj okusen je naš
krompir in toliko bolj hrustljave so solate. Ljubezen je najvišja energija – mi
ljubimo svoje naravne proizvode. Ali je harmonija z naravo pogoj za harmonijo z
ljudmi okrog nas? Rdeèa nit naših postopkov je Mojzesovih Deset zapovedi in
Govor na gori Jezusa iz Nazareta, ki jih nimamo za utopijo, ampak praktièna
življenjska pravila, katere hoèemo vsakodnevno udejanjati – brez kakršnihkoli
religioznih ritualov in dogem ali duhovniške hierarhije s težnjo po oblasti ali
pravico do nje - po vzoru Jezusa iz Nazareta in se zato tudi imenujemo
prakristjani. Naše miroljubno poljedelstvo naj bi izpolnilo besedo Duha
Kristusa Boga, ki nam je bila predana po prerokovih ustih: »Obèutite povezanost
z vsako stvaritvijo in z vsem kamenjem in rastlinami in šèitite življenje, ki
vam je bilo poverjeno … nikdar ne koljite živali za osebno rabo. Glejte naravo,
življenje stvarstva skrbi za vas. Plodovi polj, vrtov in gozdov naj bi vam
zadošèali …«(iz »To je Moja beseda«). Nikomur noèemo vsiljevati svojega
preprièanja, toda naši kupci naj bi vedeli, kaj je duhovno ozadje naših
postopkov in naših proizvodov.
Moris Hoblaj, proizvajalec vegetarijanske hrane
|
|