Zdravilne lastnosti bazilike omenja že v stari Grčiji znani zdravnik Diokorides. Priporočajo jo za želodec, predvsem po preobilni in močni hrani. Bazilika pomirja, spodbuja apetit, pospešuje prebavo, lajša bolečine ter krče v želodcu, pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah, rahlo razkužuje, odvaja vodo in je blago pomirjevalo, varuje srce pred stresom, znižuje krvni tlak in raven holesterola; velja za adaptogen – telesu naj bi pomagala pri prilagajanju na nove zahteve, ustali količino sladkorja v krvi; je uveljavljeno zdravilo za nekatere vrste sladkorne bolezni. Zelo učinkovita je pri vnetjih dihalnih poti, z njo zdravimo kašelj, prehlad, bronhitis, vnetje poprsnice in astmo, znižuje visoko telesno temperaturo. Baziliko naj bi gojili že 3000 let pred našim štetjem v Indiji. Njeno latinsko ime pomeni kraljevsko dišavo. Značilen vonj in okus ji daje več kot 100 različnih sestavin, ki so v eteričnih oljih.  Danes je bazilika razširjena po vsem svetu.